-
1 law
[lo:]1) (the collection of rules according to which people live or a country etc is governed: Such an action is against the law; law and order.) pravo; zakon2) (any one of such rules: A new law has been passed by Parliament.) zakon3) ((in science) a rule that says that under certain conditions certain things always happen: the law of gravity.) zakon•- lawful- lawfully
- lawless
- lawlessly
- lawlessness
- lawyer
- law-abiding
- law court
- lawsuit
- be a law unto oneself
- the law
- the law of the land
- lay down the law* * *I [lɔ:]nounzakon, postava; pravo, pravoznanstvo; ( the) pravniki, pravniški poklic, American slang policija; sodni postopek, sodišče; načelo, pravilo; zakonitost; sport prednost (dana slabšemu tekmecu); figuratively milostni rok, odlogthe law of the Medes and Persians — nepreklicen zakon, stara navadato be a law unto o.s. — biti sam sebi zakon, ravnati po lastni voljito follow ( —ali go in for) the law — biti pravnik, študirati pravoto lay down the law — odločati, imeti glavno besedo, samovoljno ravnati, vsiliti svojo vouoletter of the law — dosledno, dobesednolaw and order — mir in red, spoštovanje zakonovDoctor of Laws (LL.D.) — doktor pravaAmerican to call in the law — poklicati policijoII [lo:]interjectionBritish English vulgar pojte no! (izraz začudenja) -
2 jus
[džʌs]nounLatin pravo, jus (plural jura) -
3 гражданское право
civilno/zasebno pravo, rimsko pravo -
4 građanski
bürgerlich; Bürger-, Zivi'l-; g-a dužnost bürgerliche Pflicht (Bürgerpflicht) f (-, -en); g-o pravo Bürgerrecht n (-[e]s, -e); Zivilrecht n (-[e]s); g. stalež bürgerlicher Stand (Bürgerstand) m (-[e]s, "-e); g. zakonik bürgerliches Gese'tzbuch n (-s, "-er); g. brak Zivi'lehe f (-, -n); g. rat Bürgerkrieg m (-s, -e); g-o (civilno) odijelo Zivi'l n (-s)
См. также в других словарях:
právo — a s (ȃ) 1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil: reformirati pravo; zgodovina prava / cerkveno pravo // veda o tem: študirati pravo; razvoj prava / pog. vpisati se na pravo pravno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
civílen — lna o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
civilni — cìvīlnī prid. DEFINICIJA 1. koji se odnosi na građane 2. koji se odnosi na cijelo stanovništvo, za razliku od vojske i klera 3. koji se odnosi na pravne propise o pravima fizičkih osoba (građana) SINTAGMA civilna Hrvatska pov. Hrvatska pod… … Hrvatski jezični portal
rímski — a o prid. (í) 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
civilíst — a m (ȋ) kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist ◊ jur. strokovnjak za civilno pravo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
civílnopráven — vna o prid. (ȋ ā) nanašajoč se na civilno pravo: civilnopravni spor / civilnopravna sankcija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
legíst — a m (ȋ) nekdaj strokovnjak za civilno pravo: legisti in kanonisti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
